Pasivna hiša izkorišča sončno energijo in notranje vire ob minimalnih toplotnih izgubah tako, da je skoraj ni potrebno dodatno ogrevati ali hladiti. Poraba energije je omejena na maksimalno 15 kWh/m2 ogrevane površine na leto.
To nam omogočajo različne tehnične rešitve:
- orientacija bivališča proti soncu (na jug) in s tem direktno ogrevanje zgradbe (sevanje sonca skozi šipe, uporaba akumulatorjev toplote) - v dolocenih primerih (naselja) ob ustrezni kompaktni gradnji, izraba pasivne energije deluje tudi brez orientacije proti jugu,
- odlična toplotna izolacija hiše zunanjih neprosojnih obodnih površin – tako po debelini, kot po kvaliteti izolacijskega materiala,
- izogibanje ustvarjanja toplotnih mostov - balkoni,
- neprodušno zaprta stičišča v izolaciji oz. zracna tesnost objekta - pri pasivni hisi ne smejo biti izgube zaradi netesnosti višje od 0,6 zračnega volumna na uro,
- vkopavanje delov hiše v zemljo,
- pasivno predogrevanje dotoka zunanjega zraka, namenjenega za ventilacijo prostorov, s toploto zemlje (zračne cevi speljane na globini cca. 2 m) ali
- pasivno ogrevanje dotoka svežega zunanjega zraka s toploto zraka, ki ga odvajamo iz hiše (prisilna ventilacija) ob uporabi manjše toplotne črpalke,
- za ogrevanje sanitarne vode se uporablja solarno ogrevanje vode in/ali toplotne črpalke in/ali peči na brikete,
- visoko energetsko učinkovita okna s trojno zasteklitvijo, ki imajo faktor toplotne prehodnosti (Uw) manjši od 0,85 W/m2/K, kar velja tudi za vhodna vrata,
- uporaba energijsko varčnih gospodinjskih aparatov,
- uporaba različnih oblik senčenja in prezračevanja kot nadomestilo ali vsaj dopolnilo h klimatskim napravam.
Zgoraj naštete tehnične rešitve lahko dosežemo samo z dobrim projektiranjem in izvedbo, kar lahko zagotovijo strokovnjaki, ki imajo dovolj znanja in izkušnje oz. ustrezne reference za tovrstne izzive.